Poti Jezusa Kristusa
Tabela ob koncu zaključnemu poglavju glavnega besedila: Krščanska opredeljenost – "V svetu, toda ne od sveta", "Tretja pot"* (gl. npr. Jan. 17).
Kdor želi napredovati iz lastne nepopolnosti – z Jezusom kot merilo in
pomoč – k bolj obetavnim lastnostim (prim. strani "…Ozdravljenje",
"…Etika" in "…Predelava…"), mora
najprej:
- bolj resnično ukvarjati se sam s sabo, in šele na
podlagi tega razmišljati o drugih (namesto,
da bi takoj vse projiciral na druge), prim. Mt. 5,3 "Blagor ubogim na
duhu";
- poslušati nagibe vesti, istočasno pa tudi
"izstopiti iz sebe", (namesto da bi vse enostavno potlačili), prim.
Mt. 5,5 in 5,9…;
- zavedati se, da v duhovnem smislu obstajamo tudi za druge, čeprav
je lastno dobro počutje lahko predpostavka, da lahko pomagamo ostalim (prim.
Mt. 5,7);
- iskati živ božji Duh, tudi če so zunanje oblike lahko
smiselne, (namesto, da bi togo vztrajali pri čistih formah), prim.
Mt. 6,5-8... in Jn. 4,21-24;
- biti veren in se temu primerno obnašati (ne pa
samo takšen izgledati), prim. Mt. 5,8;
- upati si živeti v skladu z novimi spoznanji, tudi če
je treba biti obzirni v obnašanju do drugih (namesto, da bi stalno upoštevali
samo to, kar v svetu nekaj velja), prim. Mt. 5,15;
- kljub novim spoznanjem ohranjati skromnost in služiti ostalim (namesto, da bi
bili domišljavi), prim. Mt. 5,19 in Lk. 9,48...
Kdor s takšno bolj ljubečo in modrejšo usmeritvijo ni samemu sebi v napoto, bo odkril, da krščanstvo ni le ena vrsta življenja, ampak resnična spiritualna pot. Na tej poti lahko Jezusa doživi kot kompas, ki omogoča odkrivanje novega ravnovesja onstran enostranskih krivih poteh:
|
*Ne zlivati se v zunanjosti → ampak biti od zunaj aktiven → |
- niti lebdeti v notranjosti - in od znotraj utemeljen |
|---|---|
|
Namesto golega mišljenja → Vsebine, probleme, nejasnosti opazovati → |
- ali gole meditativne praznine - v zavestni meditativni tišini |
|
Zaslutiti "zunanjega Boga v nebesih" |
- in mu v notranjosti dovoliti, da prevzame svojo obliko |
|
Sledova nespremenljivega ustvarjalca |
- videti v spreminjajočem se (svobodnem) življenju |
|
Študirati zakonitosti v zunanjem svetu |
- in odkrivati ureditev ustvarjanja, ki se krije za njimi |
|
Ne dati do konca duška gonilnim silam → ampak integrirati gonilne sile → |
- niti jih spodrivati, - in spreminjati jih |
|
Izkoriščati čas, prostor, okoliščine, iskati sklad |
- kljub osebni osvobojenosti |
|
Navzven delati |
- in navznoter moliti (benediktinsko pravilo: "ora et labora") |
|
Hoteti razumeti aktivne prispevke drugih (aktivna toleranca) |
- in se razvijati iz lastne verske osnove |
|
Resno jemati racionalno-analitično |
- in "mitično"-sintetično možgansko polovico oz. most med možganskimi polovicami |
|
Poznati subjektivno zaznavanje |
- in za subjektivnimi načini obravnave iskati diferencirano resnico |
|
Učiti od (konstruktivnih) tradicij |
- in se v sebi zbuditi za lastno duhovno življenje |
|
Opravljati pripravljalne vaje |
- in sprejemati milost (krš čanska mistika, eksercitije, ...) |
|
Boga nagovoriti osebno |
- in v njegovi moči |
|
Ljubiti bližnjega |
- kakor samega sebe |
|
Obdržati razum |
- in več razmišljati |
|
Ne razlivati se v vesolju ampak v celoti |
- niti otrdeti egoizem - biti kot zavestna celica |
|
Telo, materijo ceniti kot inštrument |
- in duševno-duhovno rasti |
|
Sprejeti polnost, odgovornost |
- v skladu z "ozkimi vrati" |
|
Krčevito si prizadevati za pravilne odločitve v zemeljski zavesti |
- in na drugi ravni zaslutiti/otipati božji načrt |
|
Posredovanje spoznanj |
- in se prilagoditi primernemu |
|
V okrožju / družbi spreminjati |
- kar se je izboljšalo v notranjosti |
|
Sočustvovati s trpljenjem sveta |
- in se veseliti božjega vodstva |
|
Ceniti duhovne skupnosti |
- in kot posameznik/posameznica stremeti k bogu |
|
Ceniti raznolikost narodov |
- in pustiti, da v vseh uspe splošno človeško jedro |
...Tako se pot Jezusa Kristusa kaže kot Tretja pot onstran navideznih nasprotnosti sveta – pot, ki vodi do polnega življenja in dejanske duhovne svobode v Bogu. O tem poglejte tudi krepko odtisnjene odstavke glavnega besedila in npr. Jan. 17 ter "Apokrifne evangelije iz Naq Hammadija": Evangelij po Tomažu 22. To ni neodločnost – ki bi v nasprotjih videla problem, in niti “kratkostično besedičenje”. (Bolje od neodločnosti bi včasih bilo ne vpletati se v temo oz. odločiti se za eno ali drugo – upoštevajoč, da kdo drug lahko izbere obratno.) Tretja pot predvideva iskanje nadrejenega stališča onstran obeh nasprotij, kar omogoča nove, svobodne ugotovitve (postulate, afirmacije, teze, odločitve) – in tako reši problem. Kdor prestane to tvegano hojo skozi življenje, se lahko bolje poglobi v ostale Jezusove korake v Evangelijih, oz. v Pasijonu in Apostolskih delih (Binkošti). Ta človeška sposobnost vedno večjega približevanja “pravi luči” Boga (Jn. 1:9), ki se skriva za zunanjim videzom sveta, je bodisi štartna točka bodisi končni cilj te tvegane hoje skozi življenje. (Poglejte naše glavno besedilo, del 1).
Obstaja zveza med sestavljenim v evangelijih, in tistim, kar se v večji meri izraža v Janezovem razodetju, poglejte naše glavno besedilo, del 2.
|
Poti Jezusa Kristusa, njegovi prispevki k človeški zavesti in k spremembam človeštva in zemlje: neodvisna informacijska stran, z novimi stališči iz mnogih raziskovalnih in spoznavnih področij; s praktičnimi nasveti za osebni razvoj. |