Tabela ob koncu zaključnemu poglavju glavnega besedila: Krščanska opredeljenost

 

Pota Jezusa Kristusa

Tabela ob koncu zaključnemu poglavju glavnega besedila: Krščanska opredeljenost – "V svetu, toda ne od sveta", "Tretja pot"* (gl. npr. Jan. 17).

 

Kdor – z Jezusom kot merilom in pomočjo - išče napredek od nekaterih nepopolnosti do obetavnejših lastnostih (prim. strani "…zdravljenje" in "…etika"), lahko
- se najprej resničnejše ukvarja s seboj namesto da vse projicira na druge ** (prim. Mat. 5,3);
- podpira vzbujanje vesti namesto da je odriva (prim. Mat. 5,5 in 5,9…);
- opazi, da je z duhom tu tudi za druge in ne le za lastni materialni blagor (prim. Mat. 5,7);
- neguje živahno iskanje božjega duha namesto da se strdi v zunanjih oblikah (prim. Mat. 6,5-8… in Jan. 4,21-24);
- si prizadeva biti več kot je videti (prim. Mat. 5,8);
- si upa živeti po novih spoznanjih tudi če le-ta v tem svetu ne veljajo več (prim. Mat. 5,15);
- se kljub novimi spoznanji vidi v skromni, laični vlogi namesto da postane umišljen (prim. Mat. 5,19 in Luk. 9,48)...

Kdor s takšno bolj ljubečo in modrejšo usmeritvijo ni samemu sebi v napoto, bo odkril, da krščanstvo ni le ena vrsta življenja, ampak resnična spiritualna pot. Na tej poti lahko Jezusa doživi kot kompas, ki omogoča odkrivanje novega ravnovesja onstran enostranskih krivih poteh:

*Ne zlivati se v zunanjosti

    ampak biti od zunaj aktiven

- niti lebdeti v notranjosti

    - in od znotraj utemeljen

Namesto golega mišljenja

    Vsebine, probleme, nejasnosti opazovati

- ali gole meditativne praznine

    - v zavestni meditativni tišini

Zaslutiti "zunanjega Boga v nebesih"

- in mu v notranjosti dovoliti, da prevzame svojo obliko

Sledova nespremenljivega ustvarjalca

- videti v spreminjajočem se (svobodnem) življenju

Študirati zakonitosti v zunanjem svetu

- in odkrivati ureditev ustvarjanja, ki se krije za njimi

Ne dati do konca duška gonilnim silam

    ampak integrirati gonilne sile

- niti jih spodrivati,

    - in spreminjati jih

Izkoriščati čas, prostor, okoliščine, iskati sklad

- kljub osebni osvobojenosti

Navzven delati

- in navznoter moliti (benediktinsko pravilo: "ora et labora")

Hoteti razumeti aktivne prispevke drugih (aktivna toleranca)

- in se razvijati iz lastne verske osnove

Resno jemati racionalno-analitično

- in "mitično"-sintetično možgansko polovico oz. most med možganskimi polovicami

Poznati subjektivno zaznavanje

- in za subjektivnimi načini obravnave iskati diferencirano resnico

Učiti od (konstruktivnih) tradicij

- in se v sebi zbuditi za lastno duhovno življenje

Opravljati pripravljalne vaje

- in sprejemati milost (krščanska mistika, eksercitije, ...)

Boga nagovoriti osebno

- in v njegovi moči

Ljubiti bližnjega

- kakor samega sebe

Obdržati razum

- in več razmišljati

Ne razlivati se v vesolju

    ampak v celoti

- niti otrdeti egoizem

    - biti kot zavestna celica

Telo, materijo ceniti kot inštrument

- in duševno-duhovno rasti

Sprejeti polnost, odgovornost

- v skladu z "ozkimi vrati"

Krčevito si prizadevati za pravilne odločitve v zemeljski zavesti

- in na drugi ravni zaslutiti/otipati božji načrt

Posredovanje spoznanj

- in se prilagoditi primernemu

V okrožju / družbi spreminjati

- kar se je izboljšalo v notranjosti

Sočustvovati s trpljenjem sveta

- in se veseliti božjega vodstva

Ceniti duhovne skupnosti

- in kot posameznik/posameznica stremeti k bogu

    Ceniti raznolikost narodov

- in pustiti, da v vseh uspe splošno človeško jedro

...tako se pot Jezusa Kristusa kaže kot Tretja pot onstran navideznih nasprotnosti sveta – pot, ki pelje do polnega življenja. O tem poglejte tudi krepko odtisnjene odstavke glavnega besedila in npr. Jan. 17 ter "Apokrifne evangelije iz Naq Hammadija": Evangelij po Tomažu 22. Kdor premaga tvegano hojo življenja, lahko se z več dobička poglobi v nadaljnje Jezusove korake v evangelijih, oz. v pasijon in Apostolska dela (binkošti). Le-ti so na tak način tako izhodišče kot tudi cilj te težke hoje. (Poglejte naše glavno besedilo, del 1).

Obstaja zveza med sestavljenim v evangelijih, in tistim, kar se v večji meri izraža v Janezovem razodetju, poglejte naše glavno besedilo, del 2.

**) Dodatek:

Krščanska pot do obravnave življenjskih dogodkov.

Kdo  z Jezusom kot merilom in pomočjo - išče napredovanje od lastnih nepopolnostih do obetavnejših lastnostih (prim. stran "…Etika": ne škodovati, ampak pomagati…), se najprej utegne zavedati lastnih značajskih pomanjkljivosti, narejenih napak in prestopkov namesto da vsa razpoloženja, probleme in škode prevali na druge (prim. Mt. 7:1 Ne sodite, da ne boste sojeni! 2 S kakršno sodbo namreč sodite, s takšno boste sojeni, in s kakršno mero merite, s takšno se vam bo merilo. 3 Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš?...).
Nekaj takšnega se takoj ko je mogoče in z veliko notranjega miru (prim. naše poglavje glavnega besedila "Tišina v puščavi") in tako vestno kot pri dokončanemu 'izdelku" zabeleži navznoter ali na papir ter po možnostih izboljšave preišče in opazuje uspeh. To pomeni, da je zaželeno lastno prizadevanje: pri tem lahko gre za zadevne molitve in pomoč utegne priti ustrezno veri; toda to bo pri resnejši in zato celovitejši praksi povezano tudi s popravki v usmeritvah in v mišljenju, z več pozornosti na negativne občutke i konec koncev tudi s spremembami vedenja. Vse poteka toliko enostavnejše, koliko se najdrobnejši delci vsakodnevno zapaženega obravnavajo na takšen način in potem posamezno prehajajo v molitev Bogu. (Prim. poglavje "Sveta vnema in stališča do emocij".)
Prav globoko vtisnjene življenjske navade se zelo težko spremenijo, ker so zasidrane v nezavestni plasti osebnosti. Zato je na poti pogosto potrebna znatna izkušnja v prepoznavanju podzavestnih ali nezavestnih izvorov (to lahko vendar uspe tudi neposredno kot pri kadilcu, ki iz ene minute v drugo z močno odločitvijo za vedno preneha kaditi. Prim. poglavje "Poveličanje Kristusa").
Ta "pogled in zavestna obravnava s pomočjo molitve" bi že sama zase bila duhovna pot, ki lahko pripelje zelo daleč in nekoga spremlja celo življenje; ki vendar tudi pri ustrezno intenzivni praksi že v kratkem času lahko privede do bistvenega napredka. Za obdelavo utegnejo čakati "globlje plati" zadev, ki jih je treba razčistiti, čeprav so že v veliki meri izboljšane.

Pojavile se bodo tudi pobude vesti ... (prim. Mt. 5,5 in 5,9 ...).

(Ta praksa se lahko v prvi vrsti uporabi če gre za izboljšanje vedenja, ki se s psihološke plati že nahaja v okvirju "normalnega". Če gre za izboljšanje stanj, ki danes v določeni meri veljajo za bolezenska, bo pot tem bolj morala aktivno spremljati ustrezno izkušeni, mogoče tudi psihološko izobraženi pomočnik, ker je v tem primeru samostojnost v ravnanju z lastnimi problemi še bolj omejena, kot je tako in tako pri vseh ljudeh če želijo pogledati svoje lastne slabosti. Če bi nekdo v tem bil tako omejen, da ne bi šlo niti s podporo, bi lahko takšen pomočnik kot dodatek ustrezni terapiji lahko molil za prizadetega. Predpogoj je iskanje pomoči, kajti že v Jezusovih časih je bilo znano pomembno vprašanje "Bi rad ozdravel?" Prim. našo stran "...Ozdravljenje".)